Programska skupina: Socialna psihologija in sociologija vsakdanjega življenja 2004 – 2008
Kdo smo
Vodja programske skupine: Mirjana Ule
Člani/-ce programske skupine: Tanja Rener, Marjeta Mencin-Čeplak, Blanka Tivadar, Metka Kuhar, Vesna Leskošek, Tanja Kamin, Rastko Močnik, Andreja Vezovnik
Osnovna ideja raziskovalnega programa
Program temelji na analizi, evalvaciji in refleksiji novih vsebin, trendov, dejavnosti, praks, institucij, ki spadajo v mikrosfero vsakdanjega življenja. Vsakdanje življenje je postalo strateški cilj in strateško izhodišče produkcije in reprodukcije sodobnih razvitih družb. V tem smislu se družboslovno raziskovanje premika od prevladujočih velikih tem k raziskovanju vsakdanjega življenja, kjer imajo mesto vsi, ki so bili v preteklosti (ali pa so še vedno) družbeno izključeni.
Raziskovalno dejavnost usmerjamo v naslednje analize:
- Spremembe življenjskih potekov in družinskih struktur v Sloveniji.
- Kakovost življenja socialno ranljivih mladostnikov v Sloveniji
- Sprememba odnosa do zdravja in bolezni, odnosa do telesa, prehranskih praks.
- Analiza ideologij in praks izključevanja
Raziskovalne metode
V raziskovalnem delu uporabljamo klasične analitično interpretativne poti, umeščene v empirično raziskovanje navedenih fenomenov. V slednjem kombiniramo kvalitativne in kvantitativne raziskovalne postopke. Preizkušenim metodam kvantitativnega zajemanja podatkov in uporabe uradnih statističnih podatkov, dodajamo kvalitativne metode kot so biografska in narativna metoda, poglobljeni intervjuji, fokusne skupine in analiza tekstov.
Premik od velikih družbenih tem k analizi vsakdanjega življenja vodi namreč tudi do spremembe v epistemologiji in metodologiji raziskovalnega pristopa. Primarnost vsakdanjega sveta je podlaga za kvalitativno metodologijo, kajti življenjski svet je dostopen predvsem skozi doživljanje in sodoživljanje dogajanj. Vsakdanji svet je svet onkraj metodološkega razcepa na subjekt in objekt raziskovanja, ki jo priznavajo tradicionalne znanstvene metodologije. Zato postanejo tu temeljne kategorije pomen, smisel, znanje, konstrukcija realnosti in vsakdanjega sveta. Vsak raziskovalec vsakdanjega sveta je to lahko le kot soudeleženec tega sveta. Obenem pa resno jemljemo opozorilo mnogih analitikov vsakdanjega sveta, da premik k vsakdanjemu svetu ne sme biti alibi za teoretsko in raziskovalno površnost in za neutemeljene spekulacije.
Pomen raziskovalnega programa
Pomen raziskovalnega programa za razvoj Slovenije je v boljšem razumevanju in predvidljivosti dogajanj na področju zasebnosti, vsakdanjih življenjskih praks in spolnih ter medgeneracijskih odnosov.
Nova kakovost življenja
To so področja, za katera sodobni sociologi ugotavljajo, da postajajo ključna vsebina "nove kakovosti življenja" in trajnostnega razvoja. Ne gre zgolj za spreminjanje praks in institucij vsakdanjega življenja, pač pa gre za pomembne vsebinske novosti, o katerih smo doslej v Sloveniji vedeli malo ali skoraj nič. Nedvomno je najpomembnejša značilnost sodobnega življenja v Evropi in v Sloveniji pluralizacija oblik in načinov vsakdanjega življenja.
Pluralizacija praks vsakdanjega življenja
Pluralizacija praks vsakdanjega življenja pomeni tudi spremenjene odnose do drugih svetov: sveta ekonomije, politike, religije, kulture. Mladi ljudje se v Sloveniji soočajo s tveganji, ki jih generacija njihovih staršev ni poznala. Večina sprememb se je dogodila v relativno kratkem času, zaradi česar postajajo referenčna območja, ki so nekdaj zagotavljala kolikor toliko zanesljive in predvidljive prehode v odraslost, negotova in zamegljena. V individualiziranih življenjskih potekih so ljudje prisiljeni postavljati sebe v središče lastnih življenjskih načrtov in refleksivno konstruirajo svojo biografijo. To vpliva tako na partnerske odnose kot na odločanje za ustvarjanje družine in rojstvo otrok.
Spremembe v odnosu do zasebnosti in družinskega življenja
To so najbrž poglavitni razlogi za radikalne spremembe v odnosu do zasebnosti in družinskega življenja v Sloveniji, ki smo jih zaznali v naših raziskavah. V življenju mladih ljudi se povečuje pomen staršev, predvsem matere na obeh ravneh, instrumentalni in čustveni. Odnos do družinskega življenja v Sloveniji je torej izrazito ambivalenten. Po eni strani mladi odlašajo s formiranjem lastne družine. Po drugi strani pa naše raziskave v kažejo na velik pomen družinske zasebnosti v življenjskih in vrednostnih orientacijah ljudi, tudi mladih. Sociološke in psihološke raziskave v okviru tega projekta omogočajo natančnejši uvid in interpretacijo oz. refleksijo novih vsakdanjih življenjskih praks in dajejo nujno potrebne znanstvene in strokovne podlage za načrtovanje nacionalnih politik npr. socialnih, izobraževalnih, družinskih politik.