Kazalo

Avtorica v monografiji podrobno razčleni kompleksen, družbeno in politično kontekstualiziran pojem diskurza, ki ji v zadnjem delu služi kot teoretski okvir in metodološki instrument za študijo diskurzivne konstrukcije kolektivne identifikacije slovenstva. Izhaja iz teorije diskurza, ki jo je s sodelavci razvil vplivni sodobni argentinski politični filozof Ernesto Laclau. Njegovo teorijo uporabi kot svoje epistemološko izhodišče, prek katerega interpretira druge teorije diskurza. Pri tem izhaja iz podmene, da je družbeni prostor primarno političen, kar pomeni, da politični sistem ni le en od funkcijskih podsistemov, temveč da je politično konstitutivno za družbo kot celoto, ker se v političnem prek spopada diskurzov konstituirajo kolektivne identitete. Politično je kot družbeno-simbolno polje organizirano okrog temeljnega antagonizma, okrog strukturne necelosti družbenega oz. okrog travmatske nemožnosti totalizacije družbenega, ki jo prekrijejo hegemonske diskurzivne konstrukcije identitet družbenih oz. političnih akterjev na način diskurzivne vzpostavitve serije ekvivalenc v različnosti. Ker se Laclauova teorija diskurza giblje na visoki ravni filozofske abstrakcije, se avtorica naveže še na t. i. Kritično analizo diskurza (KAD), ki tvori hkrati interpretativni okvir in kvalitativno metodologijo analize konkretnih diskurzov. V okviru KAD podrobno prikaže »besediloslovne« razsežnosti diskurza, kakor tudi načine, kako se oblast, ideologija in hegemonija kažejo v praktični analizi diskurza moči. Avtorica torej jasno in pregledno predstavi kompleksen pojem diskurza na dveh ravneh – na filozofski s perspektive Laclaua in s praktično analitične perspektive KAD, nato pa razvit teoretski in metodološki aparat aplicira na analizo diskurzivne konstrukcije slovenstva v političnih komentarjih na prelomu tisočletja. Iz recenzije, doc. dr. Andrej Škerlep